Ureja: Alenka Mihorič 
Osnovna stran
O Kamniškem vrhu
Seznami rastlin
Barve / sličice
Gobe
Razgledi
Povezave
e-mail
 
Kje leži in zakaj raste na njem toliko različnih vrst rastlin?
     Velikokrat se odpravim tja gor, zaradi narave, rekreacije, duševne sprostitve in vsakokrat odkrijem kaj novega: glede rastlin, vremenskih pojavov, razgleda, živali. Tam rastejo nekatere rože, ki jih boste drugje težko našli, precej zavarovanih in takih, ki so bolj običajne v višjih planinah.
     Na vrh vodi mnogo poti. Za izhodišče si lahko izberemo Stahovico nad Kamnikom ali pa se zapeljemo do zaselkov ob južnem vznožju: Bistričica, Klemenčevo, Slevo, Okroglo. Z vzhoda lahko uberemo pot ob potoku Potok (na nekaterih zemljevidih Grohat tako kot hrib), s severa pa po dolini Korošice - pritoka Kamniške Bistrice - ki se začne pri spodnji postaji žičnice na Veliko Planino. Narava je zelo pestra: travniki, gozdovi, skalovje, slapovi in soteske..., zato kar pot pod noge!

Kamniški vrh z okoliškimi hribi

Kamniški vrh in okoliški hribi

     Preko Kamniškega vrha in okoliških gričev se razteza veliko različnih rastišč, ki omogočajo rast najrazličnejšim rastlinam. Tako so na njem tako vlažni kot suhi travniki na južnem pobočju. Tu srečamo tudi suh tip borovega gozda pa tudi mešan gozd, medtem ko na severni strani raste bukov in smrekov gozd. Zaradi velike strmine so ponekod skale in melišča. Pa tudi kamenine, ki so podlaga rastju, niso le apnenčaste. Severno se hrib spušča v dolino Korošice, kjer najdemo zeleno vulkansko kamenino porfir, ki so jo nekoč celo lomili za gradnjo. V bližini so se dogajali tektonski prelomi. V oligocenu je bilo tu morje, ki je pustilo usedline v obliki laporja in drugih mehkejših kamenin. V dolini Bistričice najdemo tudi ostanke vulkanskih kamnin - posledic t.i. Smrekovškega vulkanizma. Sicer pa prevladuje apnenčasta (karbonatna) podlaga.

     Glede nadmorske višine pa tole: Kamniški vrh sega nekje od okoli 500 m pa do 1259 m, kar ga uvršča v montanski pas (sredogorje), ob vznožju pa v kolinski (gričevnati) pas. Na rastje vpliva tudi višina. Tako nekatere rastline rastejo le ob vznožju, druge pa samo na vrhu. So pa tudi take, ki rastejo po celem pobočju, le da v višjih legah zacvetijo pozneje.

Zemljevid (vir: www.geopedia.si)

zemljevid Kamniškega vrha
Klikni na sliko za celoten zemljevid.

Dokument o botanično pomembnih območjih Slovenije. Predel Kamniškega vrha je zajet v območje Regijskega parka Kamniško-savinjske Alpe v ustanavljanju.

Opis poti si lahko ogledate na/v:

Splet:
http://www.zaplana.net/Izleti/KamniskiVrh/
http://www.burger.si/KSA/KamniskiVrh/seznam.html - panoramska slika (360 st.)

Literatura:
Andrej Stritar: Grintovci / Južni pristopi, Sidarta, Ljubljana 1995
Andrej Stritar: 111 izletov po slovenskih gorah, Sidarta, Ljubljana 1997
Bojan Pollak: Naravne znamenitosti Kamn.-Savinj. Alp na kamniškem območju, Kamnik 1995
Peter Ficko: Kamniške in Savinjske Alpe, Planinski vodnik, PZS, Ljubljana 1993
A. Martinčič, T. Wraber, N. Jogan in drugi: Mala flora Slovenije, Ključ za določanje praprotnic in semenk, TZS, Ljubljana 2007
D. Aichele, M. Golte-Bechtle: Kaj neki tu cveti, Narava, 2004
Tone Wraber: Sto znamenitih rastlin na slovenskem, Prešernova družba, 1990
Dušan Vrščaj: Glive od Triglava do Jadrana, ČZP Kmečki glas, 1990

Posebej se zahvaljujem za pomoč pri določanju rastlin in gob:
- dr. Nejcu Joganu, profesorju botanike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani
- g. Ivanu Pepelnjaku, uredniku spletne strani zaplana.net
- g. Antonu Polerju, priznanemu determinatorju gliv in avtorju več knjig.
- g. Bojanu Arzenšku, soavtorju knjige Naše gobe in uredniku spletne strani svetgob.aza-ms.si

 
 Zadnja sprememba: 17.8.2015
© 2004 - 2015 Alenka Mihorič