| Bezgovke |
divji bezeg
Sambucus racemosa
bezgovke
Sambucaceae
Plodovi (rdeče jagode) so užitni, le semena je potrebno odstraniti. Raste v dolini Potok (Grohat). |
    |
smrdljivi bezeg
Sambucus ebulus
bezgovke
Sambucaceae
Raste na severnem gozdnem pobočju. Jagode so črne in strupene. |
   |
dobrovita
Viburnum lantana
bezgovke
Sambucaceae
Ker ima tako lepe cvetove in plodove, jo sadijo tudi v parkih. Ker na Kamniškem vrhu raste v gozdu, zraste bolj v višino kot v širino. |
   |
brogovita
Viburnum opulus
bezgovke
Sambucaceae
Tudi iz te grmovnice so vrtnarji vzgojili več
sort za parke in vrtove. Lepi so predvsem zunanji obodni
cvetovi, ki pa niso plodni - nimajo niti pestiča niti
prašnikov; služijo le za privabljanje žuželk. |
   |
črni bezeg
Sambucus nigra
bezgovke
Sambucaceae
Stara zdravilna rastlina; ni pa dobro uživati surovih plodov! |
   |
| Borovke |
črni bor
Pinus nigra
borovke
Pinaceae
Kdo bi si mislil, da so lahko tudi cvetovi iglavcev lepi? Na sliki so popki moških socvetij in ne mladi storži, kot se zdi. To vrsto najdemo okoli zgornjega dela Kamniške (Slevške) rože. Njegovi češarki (levi na sliki) so približno dvakrat večji od tistih pri rdečem boru (desni na sliki). |
    |
navadni macesen
Larix decidua
borovke
Pinaceae
Iz lepih rdečih cvetov bodo nastali češarki. Moška socvetja so rumenkasta in težje opazna. Macesni rastejo na suhem in sončnem južnem pobočju. Pozimi odvrže iglice. |
   |
rdeči bor
Pinus sylvestris
borovke
Pinaceae
Najpogostejša vrsta bora z značilnim rdečkastim lubjem in majhnimi češarki. Največ jih je na južnem pobočju. |
 
   |
navadna smreka
Picea abies
borovke
Pinaceae
Najbolj znano drevo med iglavci. Moški cvetovi rdečkasto-rumeni, iz ženskih rdečih pa se razvijejo storži; s semeni iz njih se rade sladkajo veverice, ljudje pa uporabljamo predvsem les. |
  
 |
ruševje
Pinus mugo
borovke
Pinaceae
Tu in tam najdemo kak grmiček tik pod vrhom na južnem pobočju. Srednja slika prikazuje moški cvet, desna pa ženski (bodoči češarki). |
   |
bela jelka
Abies alba
borovke
Pinaceae
Vsi jo poznajo kot "smreko z iglicami, ki ne bodejo", storže pa ima obrnjene kvišku. Lubje je svetlejše in pri mlajših bolj gladko, sive barve. |
   |
gladki (zeleni) bor
Pinus strobus
borovke
Pinaceae
Za to vrsto bora so značilne iglice, ki jih je po pet v šopku, ter daljši storži. Priseljena (podivjana) rastlina, ki jo sicer sadijo v parkih. Nekaj dreves raste na južnem pobočju tik pod Planino Osredek. Zanesljivo pa jo semkaj ni posadil človek. |
  |
| Brezovke |
navadna breza
Betula pendula
brezovke
Betulaceae
Na južnem pobočju jih je kar nekaj. Najbolj privlačno je njihovo belo lubje. Cvetovi so zelo podobni jelšinim (tako moški cvetovi - mačice, kot plodovi - mali storžki). Ženske cvetove je težko opaziti; izmed mladih listov se dvigajo kvišku in so zeleni. |
     |
črni gaber
Ostrya carpinifolia
brezovke
Betulaceae
Na levi sliki sta moški in ženski cvet (začetek maja), na desni pa semenski "storžki", slikani v mesecu juliju. |
     |
navadni gaber
Carpinus betulus
brezovke
Betulaceae
Na levi sliki sta moški in ženski cvet (začetek maja), na desni pa semenski "storžki", slikani v mesecu juliju. |
    |
črna jelša
Alnus glutinosa
brezovke
Betulaceae
Pogosta ob potokih ter na obronkih gozda. Zlahka opazimo njene moške mačice, precej težje pa drobna ženska rdeča socvetja. |
    |
siva jelša
Alnus incana
brezovke
Betulaceae
Nekaj jih raste ob potoku Bistričica. Od črne jelše se loči po manjših, ožjih listih sivozelene barve. |
   |
| Bljuščevke |
navadni bljušč
Tamus communis
bljuščevke
Dioscoreaceae
Na severni in vzhodni strani hriba, redek. Ima rdeče plodove. |
    |
* podatki:
ime vrste
znanstveno ime
družina
zn. ime družine |
|
