Ureja: Alenka Mihorič 
Osnovna stran
O Kamniškem vrhu
Seznami rastlin
Barve / sličice
Gobe
Razgledi
Povezave
e-mail
 
 
Klinčnice
Krhlikovke
KLINČNICE, KRHLIKOVKE


Klinčnice
pokalica
Silene vulgaris subsp. vulgaris
klinčnice
Caryophyllaceae

Pogosta rastlina, raste tudi v nižinah. Ima pokončna stebla s 5-15 cvetovi.
meliščna pokalica
Silene vulgaris subsp. glareosa
klinčnice
Caryophyllaceae

Raste na melišču Slevška roža. Podobna je navadni pokalici, a je nižja z mnogimi poleglimi do kipečimi stebli, v socvetjih pa je običajno do 5 cvetov.
lasasta črvinka
Minuartia capillacea
klinčnice
Caryophyllaceae

Precej redka vrsta, tudi rastišče na K. vrhu je zelo omejeno (ob peščenih poteh na južnem pobočju).
gozdna zvezdica
Stellaria nemorum
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetovi so veliki okoli 2cm. Zraste pa do okoli pol metra visoko. Raste v gozdu na severnem pobočju ter v dolini Potoka.
travnata zvezdica
Stellaria graminea
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetovi so veliki okoli 1cm. Ima zelo tanka stebelca in ozke, okoli 3 cm dolge liste. Našla sem jo na planini Osredek.

kljukastosemenska
zvezdica

Stellaria montana
klinčnice
Caryophyllaceae

Podobna je gozdni zvezdici, a ima širše pecljate liste, plodovi pa imajo kljukaste izrastke. Našla sem jih ponekod na južnem in severnem pobočju Grohata.
prezrta zvezdica
Stellaria neglecta
klinčnice
Caryophyllaceae

Podobna je navadni zvezdici, a je cela rastlina precej večja, bolj pokončna rastlina. Cvet ima 10 škrlatnordečih prašnikov, čašni listi so dolgi 5-7 mm. Našla sem jih ob poljski poti nad vasjo Županje njive.
kamnokrečna lepnica
Silene saxifraga
klinčnice
Caryophyllaceae

Podobna je Hayekovi lepnici, najdemo jo ponekod na suhih, peščenih ali skalnatih predelih hriba. Žebice venčnih listov le malo presegajo čašo, zato je po odcvetu plodna glavica vsaj delno obdana s čašo. Ker je najdba stara, je določitev vprašljiva.
navadna zvezdica
Stellaria media
klinčnice
Caryophyllaceae

Nežna, polegla rastlina. Cvetovi so veliki okoli 0,5 cm in imajo 3-5 prašnikov. Čašni listi so dolgi 3-5 mm. Najdemo jo marsikje ob cesti, večina ljudi jo pozna kot vrtni plevel. Spomladi jo lahko uživamo kot solato ali zelenjavo.
velecvetna zvezdica
Stellaria holostea
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetovi so veliki okoli 2 cm. Največ sem jih našla na poseki na južnem pobočju hriba Grohat, kjer na Kamniški vrh vodijo poti z jugovzhodne strani.
gozdna smiljka
Cerastium sylvaticum
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetovi so veliki do 1 cm v premeru. Najdemo jo marsikje ob gozdnih cestah, v senci.
divji klinček
Dianthus sylvestris
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetijo sredi poletja, na Kamn. vrhu jih je kar veliko. Noben vrt se jih ne bi branil!
navadni klinček
Dianthus carthusianorum
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetijo pozno poleti, na Kamn. vrhu so redki. Našla sem jih na vrhu travnatega južnega pobočja nad Županjimi njivami.
Hayekova lepnica
Silene hayekiana
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetijo poleti na južnem pobočju. Cvetni listi imajo dolge žebice (del pod pladnjastim delom cveta), ki močno presegajo čašo. Po odcvetu je plodna glavica v celoti izven čaše.
rdeči slizek
Silene dioica
klinčnice
Caryophyllaceae
Ena od najbolj barvitih gozdnih rož. Že pridevnik 'dioica' pove, da so dvodomne rastline, ločene ženske in moške rastline. Najraje imajo rob gozdnih poti, kjer ujamejo dovolj svetlobe in hkrati vlage.
beli slizek
Silene latifolia
klinčnice
Caryophyllaceae

Najraje imajo rob gozdnih poti, kjer ujamejo dovolj svetlobe in hkrati vlage. Ima enospolne cvetove; ženski imajo izrazitejši privenček in bolj trebušasto čašno cev. Slizki so dlakavi (navadna pokalica je gladka).
kimasta lepnica
Silene nutans
klinčnice
Caryophyllaceae

Rasla je na južnem pobočju. Cveti poleti, in sicer zvečer in ponoči. Takrat tudi diši in privablja nočne metulje So tako raznolike, da se človek vpraša, ali ne gre za več vrst lepnic.
kukavičja lučca
Lychnis flos-cuculi
klinčnice
Caryophyllaceae

Včasih smo jim rekli tudi petelinčki. Na sodobnih travnikih so skorajda izginili zaradi gnojenja.
navadna haljica
Petrorhagia saxifraga
klinčnice
Caryophyllaceae

Drobcene rožice rastejo na peščenem terenu. Opažene ob cesti in pri peskokopu nad Slevom.
navadna peščenka
Arenaria serpyllifolia
klinčnice
Caryophyllaceae

Te so pa še bolj neopazne. Podobne so zvezdicam, le da imajo bolj drobne cvetove (2-3 mm premera) in liste. Opazila sem jih v dolini Potoka.
Sternbergov klinček
Dianthus sternbergii
klinčnice
Caryophyllaceae

Nepričakovana najdba: na melišču, čez katero vodi pot desno od Korošaških slapov proti planini Osredek (okoli 900 m visoko. Cvetijo nekaj prej kot ostali klinčki (leta 2007 že maja). Je nizek (do 20 cm), na enem steblu pa je običajno le en cvet.
Montpellierski klinček
Dianthus monspessulanus
klinčnice
Caryophyllaceae

Diši kot vsi divji nageljčki. Zanj je značilno po več cvetov na enem steblu, ki je visoko 20-40 cm. Cveti pozno poleti, našla sem jih na nekaj mestih južnega pobočja (do 1000 m).
planinski slanozor
Silene alpestris
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetijo poleti na severnem pobočju ob cesti 1000 m visoko. Nekaj jih je tudi na južnem nad Slevom.
Jacquinov bodičnik
Drypis spinoza ssp. jacquinii
klinčnice
Caryophyllaceae

Rastejo ob vznožju Grohata, na melišču ob kamnolomu. Je zavarovana rastlina, saj je precej redka. Eno manjše rastišče pa je tudi na južnem pobočju Kamniškega vrha (odkrila sem ga sama).
navadna mokrica
Myosoton aquaticum
klinčnice
Caryophyllaceae

Cvetele so v jesenskem času ob vznožju hriba.
mahovna popkoresa
Moehringia muscosa
klinčnice
Caryophyllaceae

Na vlažnih skalah v gozdu boste opazili drobne bele zvezdice s štirimi "kraki" in tankimi zelenimi listi.
trižilna popkoresa
Moehringia trinervia
klinčnice
Caryophyllaceae

Precej neopazna v podrasti mešanega gozda (obronki), cveti spomladi.
klobčasta smiljka
Cerastium glomeratum
klinčnice
Caryophyllaceae

Raste v nižjih legah, na primer pri Klemenčevem (pašnik).
Tenorejeva smiljka
Cerastium tenoreanum
klinčnice
Caryophyllaceae

Raste na travnikih Okroglega (in še kje). Je podvrsta drobnocvetne smiljke (Cerastium brachypetalum subsp. tenoreanum).
studenčna smiljka
Cerastium fontanum
klinčnice
Caryophyllaceae

Raste na vlažnem pašniku nad Klemenčevim (in še kje). Na steblu je običajno do 6 cvetov, ki so nekoliko večji kot pri navadni smiljki (venčni listi 7-9 mm, čašni 6-9 mm, semena 0,9-1,2 mm).
nizka smiljka
Cerastium pumilum
klinčnice
Caryophyllaceae

Raste ob poti preko pašnika nad Klemenčevim, je precej redka. Kot pove že ime, je zelo majhna rastlina; cveti spomladi.
njivska smiljka
Cerastium arvense
klinčnice
Caryophyllaceae

Lepo rastišče sem našla na travnatem pobočju nad vasjo Županje njive. Cveti pozno spomladi.
navadna smiljka
Cerastium holosteoides
klinčnice
Caryophyllaceae

Raste med travo ob poteh nad vasjo Županje njive. Na steblu lahko naštejemo od 8 do 40 cvetov, ki so drobni (venčni listi 4-7 mm, čašni 3-7 mm, semena 0,4-0,8 mm). Cveti pozno spomladi.
navadna milnica
Saponaria officinalis
klinčnice
Caryophyllaceae

Je lepa, do 80 cm visoka rastlina, ki ima na steblu liste nameščene navzkrižno. Pogosto raste ob cestah. Cveti poleti.
Krhlikovke
navadna krhlika
Frangula alnus
(Rhamnus frangula)
krhlikovke
Rhamnaceae

Zdravilna rastlina (tudi strupena). Cvetovi so beli, drobni. Zreli plodovi so črni.
nizka kozja češnja
Rhamnus pumilus
krhlikovke
Rhamnaceae

Grm, ki se privija tesno k skalam - nekaj primerkov sem opazila v Slevški roži ter na okoliških skalah. Pravzaprav je bolj značilna za subalpinski pas (1500-2000 mnm), tukaj pa se nahaja na dobrih 1000 mnm.
razkrečena kozja češnja
Rhamnus saxatilis
krhlikovke
Rhamnaceae

Bodeči grmi - na travnikih južnega pobočja jih je precej. Plodovi so črne jagode, listi pa drobni.
kranjska kozja češnja
Rhamnus fallax
krhlikovke
Rhamnaceae

Zlahka jo prepoznamo po zelo velikih listih z izrazitimi žilami. Tu ni pogost grm, ga pa tu in tam opazimo na južnem in severnem pobočju. Ko plodovi dozorijo, so črni.
čistilna kozja češnja
Rhamnus carthaticus
krhlikovke
Rhamnaceae

Tudi ta vrsta je tu redka, eno drevesce sem opazila na južnem pobočju na robu gozda blizu Sleva.
* podatki:
ime vrste
znanstveno ime
družina
zn. ime družine
 
 Zadnja sprememba: 2.6.2024
© Alenka Mihorič