| Sladičevke |
sladka koreninica
Polypodium vulgare
sladičevke
Polypodiaceae
zdravilna rastlina; vsebuje sladilo; za rast ne potrebuje zemlje, uporabi snovi iz vode, ki priteče po deblu. |
  |
| Sršajevke |
pozidna rutica
Asplenium ruta-muraria
sršajevke
Aspleniaceae
Rastišča so na skalah bolj senčnega in vlažnega severnega pobočja. |
  |
rjavi sršaj
Asplenium trichomanes
sršajevke
Aspleniaceae
Raste v vlažnem gozdu, tudi na skalah, po katerih curlja voda. |
  |
zeleni sršaj
Asplenium virida
sršajevke
Aspleniaceae |
  |
jelenov jezik
Phillitis scolopendrium
sršajevke
Aspleniaceae
listi so zimzeleni, lepo gladki, na spodnji strani so trosovniki. |
    |
| Lisičjakovke |
kijasti lisičjak
Lycopodium clavatum
lisičjakovke
Lycopodiaceae
Zdravilno in zaščiteno rastlino sem opazila pod vrhom Hudi konec, na robu Dolge doline. Žal še ni cvetel, zato klaski drugič! |
   |
brezklaso lisičje
Huperzia selago
lisičjakovke
Lycopodiaceae
Ta zaščitena rastlina raste na severnem pobočju v lepih šopkih, ni mah, kot bi kdo sprva pomislil, ampak praprotnica. |
  |
| Glistovničevke |
bodeča podlesnica
Polystichum aculeatum
glistovničevke
Aspidiaceae
podobna je glistovnicam, a zobce listov ima bolj priostrene, listi so prezimni. |
  |
navadna glistovnica
Dryopteris filix-mas
glistovničevke
Aspidiaceae
Raste seveda v gozdu in sicer v lepih, okoli pol metra visokih šopih. |
   |
hrastovka
Gymnocarpium dryopteris
glistovničevke
Aspidiaceae
Raste seveda v gozdu in je zelo nizka. |
  |
apnenka
Gymnocarpium robertianum
glistovničevke
Aspidiaceae
Velika je okoli 30cm, raste posamično, a v skupinah v svetlem gozdu južnega pobočja.
|
 |
kopjasta podlesnica
Polystichum lonchitis
glistovničevke
Aspidiaceae
Raste gozdu na vrhu. |
   |
širokolistna glistovnica
Dryopteris dilatata
glistovničevke
Aspidiaceae
Raste v pretežno iglastem gozdu na severovzhodni strani hriba. Na sliki je mlad primerek; sicer je srednje visoke rasti. |
  |
| Krpačevke |
navadna krpača
Thelypteris limbosperma
krpačevke
Thellypteridaceae
Okoli pol metra visoka praprot, na prvi pogled podobna glistovnici. Raste v šopih na južnem pobočju na robu gozda pri Klemenčevem. |
  |
navadna bukovčica
Phegopteris connectilis
krpačevke
Thellypteridaceae
Majhna praprot. Našla sem jo na južnem pobočju na robu gozda. |
   |
| Podborkovke |
navadna podborka
Athyrium filix-femina
podborkovke
Athyriaceae
Raste na južnem pobočju pri Klemenčevem. |
   |
krhka priščanica
Cystopteris fragilis
podborkovke
Athyriaceae
Raste v skalah severnega pobočja. |
  |
| Orlovopraprotovke |
orlova praprot
Pteridium aquilinum
orlovopraprotovke
Hypolepidaceae
Ta vrsta praprotnic zraste najvišje. |
  |
| Rebrenjačevke |
rebrenjača
Blechnum spicant
rebrenjačevke
Blechnaceae
Ima dve vrsti listov (mahal), zunanji so nespolni, ležeči, imajo širša rebra in prezimijo, notranji pa nosijo rjave trosišča in stojijo pokonci. Na srednji sliki so ravno začeli poganjati mladi listi, na tretji sliki obe vrsti listov. |
   |
| Presličevke |
močvirska preslica
Equisetum palustre
presličevke
Equisetaceae
Za razliko od najbolj razširjene njivske preslice (ki raste tudi na K. vrhu) imajo cvetna stebla tudi členaste liste. Tele sem našla na močvirnem delu pašnika nad Klemenčevim. |
 |
zimska preslica
Equisetum hyemale
presličevke
Equisetaceae
Nima stranskih poganjkov, ampak le kolenčasto steblo, visoko do 1m. Pot od Klemenčevega proti Korošaškim slapovom je eno od nahajališč. |
  |
velika preslica
Equisetum telmateia
presličevke
Equisetaceae
Kot že ime pove, je precej večja od navadne njivske preslice. Cveti, predno vidimo steblo s členastimi listi, zato marsikdo ne ve, kakšen je cvet. |
  |
njivska preslica
Equisetum arvense
presličevke
Equisetaceae
To je naša najbolj pogosta preslica. Tukaj raste ob vznožju hriba. |
     |
* podatki:
ime vrste
znanstveno ime
družina
zn. ime družine |
|
