| Ščetičevke |
navadni grintavec
Scabiosa columbaria
ščetičevke
Dipsacaceae
Ni zelo pogosta vrsta grintavca pri nas. Našla sem ga ob Slevški roži in na Ravnih senožetih. |
     |
poljski grintavec
Scabiosa triandra
ščetičevke
Dipsacaceae
To vrsto lahko prepoznamo po zelo ozkih listnih rogljih in odcvetelih socvetjih brez temnih ščetin. Cveti v drugi polovici poletja. |
   |
dlakava ščetica
Dipsacus pilosus
ščetičevke
Dipsacaceae
Cveti na severnem pobočju (dolina Korošice) ob koncu poletja |
       |
divja ščetica
Dipsacus fullonum
ščetičevke
Dipsacaceae
Ruderalno raste nad vasjo Županje njive. |
    |
deljenolistna ščetica
Dipsacus laciniatus
ščetičevke
Dipsacaceae
Našla sem jo globoko v dolini Potok (Grohat) ob gozdni cesti. Morda zanešena skupaj z odpadno zemljo ali zgolj slučajno. |
    |
bleščeči grintavec
Scabiosa lucida
ščetičevke
Dipsacaceae
Avgusta cveti na južnem pobočju. Spodnji listi so celi (niso tako deljeni kot pri navadnem grintavcu). |
   |
travniška izjevka
Succisa pratensis
ščetičevke
Dipsacaceae
Od grabljišča se razlikuje po tem, da zunanjih cvetov nima povečanih, zato je socvetje bolj okroglo in malo manjše; listi pa so suličasti in gladki. |
  |
njivsko grabljišče
Knautia arvensis
ščetičevke
Dipsacaceae
Raste predvsem na nižje ležečih travnikih. |
   |
ogrsko grabljišče
Knautia drymeia
ščetičevke
Dipsacaceae
Medtem, ko ima njivsko grabljišče deljene liste, ima ogrsko cele, razveja pa se že pri talni listni rozeti. Srečujem ga ob poteh na severni strani oz. ob robu gozda, tudi 1000m visoko. |
   |
| Ščirovke |
navadni ščir
Amaranthus retroflexus
ščirovke
Amaranthaceae
Raste ob vznožju na ruderalnem območju. Je priseljena rastlina. |
 |
goli ščir
Amaranthus lividus
ščirovke
Amaranthaceae
Raste na južnem vznožju, na ruderalnem območju. Je plevelna rastlina. |
   |
| Šmarničevke |
dvolistna senčnica
Maianthemum bifolium
šmarničevke
Convallariaceae
Rastlinica je majhna - okoli 10cm in raste v gozdu. |
  |
vretenčasti salomonov
pečat
Polygonatum verticillatum
šmarničevke
Convallariaceae
Raste na severni strani K. vrha, ki se spušča v dolino Korošice. |
   |
dišeči salomonov pečat
Polygonatum odoratum
šmarničevke
Convallariaceae
Raste na južnih pobočjih. Plodovi so črne jagode. Pozor - strupeno - kot vse šmarničevke! |
   |
mnogocvetni salomonov
pečat
Polygonatum multiflorum
šmarničevke
Convallariaceae
Medtem ko ima dišeči robato steblo, ima mnogocvetni okroglo/gladko. Tudi ta je strupen. Raste na severnem pobočju. Zreli plodovi so črni. |
   |
šmarnica
Convallaria majalis
šmarničevke
Convallariaceae
Vsem dobro znane šmarnice prelepo dišijo, vendar so strupene! |
  |
| Špajkovke |
tripernata špajka
Valeriana tripteris
špajkovke
Valerianaceae
Ni prav pogosta vrsta; visoka je okoli 20 cm. Ob vznožju na vzhodni in severni strani. |
  |
skalna špajka
Valeriana saxatilis
špajkovke
Valerianaceae
To je majhna rastlinica, med travo je ne opazi vsakdo. Na drugi sliki so plodovi s padalci. |
   |
zdravilna špajka
Valeriana officinalis agg.
špajkovke
Valerianaceae
Preko meter visoka rastlina ljubi vlažna tla, našla sem jo ob sotočju Potoka in K. Bistrice. V skupini je nekaj med seboj težko ločljivih vrst. |
   |
hribska špajka
Valeriana collina
špajkovke
Valerianaceae
Podobna je zdravilni špajki, ki je značilna za vlažne nižinske predele, le da je manjša. Precej jih je na vrhu, visoke so do 1 m. |
   |
dvodomna špajka
Valeriana dioica
špajkovke
Valerianaceae
Manjša špajka raste na močvirnem terenu na južnem pobočju (Klemenčevo) |
  |
navadni motovilec
Valerianella locusta
špajkovke
Valerianaceae
Raste ponekod na travnikih spodnjega dela južnega pobočja. Vprašanje je, ali je bil tu že od nekdaj ali se je priselil (podivjal) z bolj ali manj oddaljenih vrtov. |
  |
* podatki:
ime vrste
znanstveno ime
družina
zn. ime družine |
|
