navadni vrednik
Teuricum chamaedrys
ustnatice
Lamiaceae
V avgustu jih je na suhem južnem pobočju ogromno. Barve variirajo od vijolične do svetlo rožnate. |
   |
žajbljasti vrednik
Teuricum scorodonia
ustnatice
Lamiaceae
V avgustu 2007 sem našla rastišče v gozdu nad Okroglim, 2009 pa bogata rastišča na južnem pobočju Hudega konca (Široka dolina). |
   |
lepljiva kadulja
Salvia glutinosa
ustnatice
Lamiaceae
Najdena ob vznožju (gozd) pri zaselku Klemenčevo |
   |
travniška kadulja
Salvia pratensis
ustnatice
Lamiaceae
Poznana travniška rastlina. Cvetovi so svetlo do temno modri ali celo temno lila. Bele ali rožnate pa srečamo le redko. Cvet ima spodnjo ustno zavihano navzdol pod kotom 90°. Rastlina odprtih travnikov, pogosta na južnem pobočju. |
 
  |
Saccardova kadulja
Salvia saccardiana
ustnatice
Lamiaceae
Podobna je travniški kadulji, nekoč so jo obravnavali za njeno podvrsto, danes je priznana kot samostojna vrsta. V vseh delih je večja od travniške kadulje. Cvetovi so svetlo modri ali svetlo lila. Cvet ima spodnjo ustno usmerjeno naravnost naprej. Pritlični listi imajo precej dolg pecelj. Rastlina gozdnih robov, redkeje odprtih travnikov. |
 
  |
vretenčasta kadulja
Salvia verticillata
ustnatice
Lamiaceae
|
  
|
rana materina dušica
Thymus praecox agg.
ustnatice
Lamiaceae
Znana skupina zdravilnih rastlin. Na tem območju uspeva več vrst. Rana m. dušica je polegla rastlina, iz stebla, ki se na kolencih vkoreninja, poženejo številni cvetoči stranski poganjki. Listi so drobni, usnjati, na cvetočih poganjkih razločno neenako veliki. Pri nas rasteta dve podvrsti, eno od njiju pogosto srečujemo v visokogorju. Tukaj raste predvsem na skalnatem terenu ob melišču Slevška roža. |
    |
polajeva materina dušica
Thymus pulegioides agg.
ustnatice
Lamiaceae
Polajeva m. dušica ima kipečo razrast s plazečimi in zakorinjajočimi se pritlikami. Cvetoči poganjki so pod socvetjem razločno ostro štirirobi (2 robova vbočena), robovi imajo lahko različno dolge dlake, kratkodlakavi sta lahko tudi nasprotni stranici stebla. Vrsta ima več izjemno raznolikih podvrst. Na območju K. vrha sem jih našla predvsem na južnem travnatem pobočju. |
   |
navadna medenika
Melittis melissophyllum
ustnatice
Lamiaceae
|
  |
gorski vrednik
Teucrium montanum
ustnatice
Lamiaceae
Raste na strminah zgornjega dela hriba, predvsem na južni strani. |
  |
pisani zebrat
Galeopsis speciosa
ustnatice
Lamiaceae
Zaradi svojstvene barve cvetov je ni problem ločiti od drugih ustnatic. Visoka je od 30 do 80 cm. |
   |
puhasti zebrat
Galeopsis pubescens
ustnatice
Lamiaceae
Cvetovi imajo dolgo rumeno venčno cev, sicer so vijoličasti ali rožnati; steblo je poraslo s ščetinastimi in žlezastimi dlakami. |
   |
navadna mačja zel
Clinopodium vulgare
ustnatice
Lamiaceae
Ima socvetja v vretencih. |
   |
dolgolistna meta
Mentha longifolia
ustnatice
Lamiaceae
Pogosta rastlina v sredogorju. Največkrat jo najdemo na vlažnem rastišču. Podobno kot nekatere druge vrste met se tudi ta uporablja v zdravilstvu. Z vonjem privablja mnoge žuželke. |
   |
njivska meta
Mentha arvensis
ustnatice
Lamiaceae
Podobno kot nekatere druge vrste met se tudi ta uporablja v zdravilstvu, iz nje si pripravimo odličen čaj. |
   |
polaj
Mentha pulegium
ustnatice
Lamiaceae
Ima drobne stebelne liste (2 cm). Tudi ta vrsta mete se uporablja v zdravilstvu, vendar je tudi strupena, zato pazljivo in zmerno! Uporablja se tudi kot insekticid in repelent. V naravo se včasih zaseje sama - v bližino vrtov, kjer jo gojijo. |
   |
navadni regelj
Lycopus europaeus
ustnatice
Lamiaceae
|
   |
navadni čober
Calamintha menthifolia
ustnatice
Lamiaceae
Drugo ime (sinonim) je Calamintha sylvatica. Veliko jih je na gozdnih robovih južnega pobočja. Je aromatičen, lahko ga uporabimo za čaj. V novejši razvrstitvi jo botaniki imenujejo Clinopodium menthifolium. |
  |
alpski šetrajnik
Acinos alpinus
ustnatice
Lamiaceae
Njegove blazinice so pogoste na suhih travnatih delih južnega pobočja. |
    |
navadna melisa
Melissa officinalis
ustnatice
Lamiaceae
Nekako je zašla globoko v dolino Potok (Grohat), verjetno skupaj z zemljo s kakega vrta, možno pa je tudi, da se je tja zasejala bolj spontano. |
   |
* podatki:
ime vrste
znanstveno ime
družina
zn. ime družine |
|
