| Listnati mahovi |
krilatolista povešenka/navadni pacipresnik
Thuidium tamariscinum
pacipresniki
Thuidiaceae
Precej pogosta vrsta gozdnega mahu, ki spominja na majhne "ciprese" (od tod ime). Mestoma tvori goste sestoje, pojavlja pa se v družbi drugih mahov. |
  |
valovitolistni cvetič/valoviti lističar
Plagiomnium undulatum
zvezdičarji
Mniaceae
Lističi so podolgovati, z valovito površino/robom, iztezajo se po stebelcu in so po robu nazobčani. Sinonim: Mnium undulatum.
|
    |
navadni/sorodni lističar
Plagiomnium affine
zvezdičarji
Mniaceae
Lističi so jajčasti, na robu drobno nazobčani; na poleglih stranskih poganjkih se proti vrhu manjšajo. Nespolna generacija (sporofit) se zelo redko razvije na vrhu stebelca. Sinonim: Mnium affine. |
  |
pikčasti cvetič/pikčasti lističar
Rhizomnium punctatum
zvezdičarji
Mniaceae
Lističi so jajčasti, z gladkim robom; ime je dobil po moških poganjkih s temno pego na sredi navidezne 'rožice'. Sinonim: Mnium punctatum. |
   |
bodeči cvetič/labodjevrati lističar
Mnium hornum
zvezdičarji
Mniaceae
|
 |
viseči kijec
Pohlia nutans
pravi mahovi
Bryaceae
Najden ob potoku Korošica. |
  |
lepi lasasti kapičar
Polytrichum formosum
mnogodlačniki
Polytrichaceae
Med najbolj pogostimi mahovi v gozdovih, tvori velike blazine (5-15 cm visoke). |
    |
kodrastolistni pušičnik/valoviti brezdlačnik
Atrichum undulatum
mnogodlačniki
Polytrichaceae
Med pogostimi mahovi v gozdovih. Gametofit (spolna generacija) se razrašča z nizkimi, enostavnimi stebelci. Ta so gosto vsestransko olistana v zgornjem delu, pogosto s pokončnimi lističi, ki obdajajo ženske gametangije (nekoliko spominjajo na drobne palme). Lističi so ozko črtalasti, pogosto rahlo ukrivljeni, temno zeleni, valoviti (ko so vlažni) ali prečno nagubani (če so bolj suhi), na vrhu koničasto priostreni, proti vrhu drobno nazobčani, do 1 cm dolgi. Moški gametangiji se razvijejo na vrhu stebelca v čašasti, listni tvorbi. Sporofit (nespolna generacija) izrašča iz vrha ženskega stebelca, ima 2 do 4 cm dolg, rdečkasto prosojen pecelj (seta), na vrhu katerega je podolgasta, 3 do 4 mm dolga, ukrivljena, rjavkasta pušica (kapsula), ki ima na vrhu pokrovček (operkulum), ki se ozkokljunasto podaljša v dolgo konico. Kapsula se odpira z 32-zobim peristomom. Opis: https://www.urbanatura.si/vsebina/3090/Valoviti-brezdlacnik-) |
   |
vrtničar
Rhodobryum ontariense
pravi mahovi
Bryaceae
Listne rozete so precej velike, okoli 1cm. |
 |
potočna žimenka
Schistidium rivulare
žimenkovci
Grimmiaceae
Zelo majhen skupek rastlinic na skali, okoli 2 cm. |
   |
klasovec
Fissidens dubius
sl. ime družine neznano
Fissidentaceae
"Vejice" so dolge okoli 2cm. |
  |
štorovo sedje/cipresasti bradovec
Hypnum cupressiforme
bradovci
Hypnaceae
Je eden najpogostejših mahov v naših gozdovih. Listki so zakrivljeni, koničasti in brez žile. Postavljeni so tako, da poganjki nekoliko spominjajo na poganjke ciprese. Sporofiti, ki izraščajo obstransko, so precej pogosti. Pušice so nameščene na doglih setah in poševno nagnjene. Vrsta je zelo variabilna in opisanih je več varietet. Gre za polegel mah z gosto preprogasto razrastjo, ki prerašča veje, štore, debla, lahko tudi skale v gozdu. (Opis: https://mahovi.splet.arnes.si/hypnum-cupressiforme-var-cupressiforme/) |
   |
- - -
Hypnum resupinatum
bradovci
Hypnaceae
Mah v obliki smrečice je prilegel k lesu na štorih, podrtih deblih ali skalah, njegovi listi pa običajno štrlijo navzgor. Nekdaj je veljal za podvrsto štorovega sedja. |
 |
apnenčevo sedje/školjčni škrgar
Ctenidium molluscum
bradovci
Hypnaceae
Rastišče ob potoku na skalah. Sicer pogosta vrsta, eden najboljših indikatorskih mahov apnenčastih habitatov. |
 |
navadni jabolčni mah
Bartramia pomiformis
sl. ime družine neznano
Bartramiaceae
Pokončni mah, ki raste v blazinicah. Listi so dolgi in koničasti, v suhem stanju so skodrani. Vrsta je najbolj prepoznavna po okroglih zelenih pušicah na dolgih setah. Pušice spominjajo na drobna zelena jabolka, blazinica z razvitimi sporofiti pa na blazinico z bucikami. Raste na vlažnih senčnih rastiščih, pogostejši je na nekarbonatni podlagi. (Opis: https://mahovi.splet.arnes.si/bartramia-pomiformis/) |
   |
beluh/blazinasti beli mah
Leucobryum glaucum
beli mahovi
Leucobryaceae
Značilne okrogle trde blazinice svetle barve. Vrsta je zavarovana. |
  |
mali belinar/mali beli mah
Leucobryum juniperoideum
beli mahovi
Leucobryaceae
Nizek, droben mah, podoben sivozelenemu mahu, je bolj zelene barve in tvori večje blazine na gozdnih tleh. Posamezni listi so pogosto 'polomljeni'. |
   |
grabljasti čašek/hrapavi čašek
Brachythecium rutabulum
čaškovci
Brachytheciaceae
Tudi ta je opažen v dolini Grohat, raste pa verjetno še marsikje v okolici. Vrsto je potrdila strokovnjakinja po novih vzorcih. |
    |
pološčeni svilenec
Homalothecium sericeum
sl. ime družine neznano
Brachytheciaceae |
Mah se plazi po površju skal ali debel in se lepo svetlika.
  |
trirobi resničar/trikotni gozdarček
Rhytidiadelphus triquetrus
stopničarji
Hylocomiaceae
Zelo pogost mah v gozdu na tleh. |
   |
kuštravi gozdarček
Rhytidiadelphus squarrosus
stopničarji
Hylocomiaceae
Drobnejši mah na sončnih gozdnih obronkih, redek na tem območju. |
  |
metličasti krivenčnik/čvrsti škatličar
Dicranum scoparium
krivenčniki
Dicranaceae
Prepoznavna in dokaj pogosta vrsta mahu na gozdnih tleh. |
  |
zgrbljeni zavesar/kodrasti drežnik
Exsertotheca crispa
drežniki
Neckeraceae
Pogost mah v gozdu na skalah ali drevesnih deblih. Lističe ima značilno prečno nagubane. Staro ime je Neckera crispa. |
    |
navadni vlagomer
Funaria hygrometrica
vlagomerji
Funariaceae
Zlahka ga prepoznamo po značilno zaviti seti in kijasto odebeljenih pušicah, ki s staranjem pordečijo in nato porjavijo. Pogosto se pojavi na kamnitih in pustih mestih ter na krajih, kjer je (bilo) pogorišče (npr. kjer so kurili pastirji ali kmetje zažigali odpadno vejevje). |
    |
bleščeče sedje/sijajni stopničar
Hylocomium splendens
stopničarji
Hylocomiaceae
Pogost mah na gozdnih tleh. Večinoma sem ga našla na severni strani hriba. Ima več sinonimov: Hylocomium proliferum, Hypnum splendens. |
  |
škrlatni rogatec
Ceratodon purpureus
dvolasnikovci
Ditrichaceae
Pogost mah na skalah. Našla sem ga na severni strani hriba. Zaradi rdečih stebelc značilno obarva skale. |
    |
valovita zvitka
Tortella tortuosa
bradnice
Pottiaceae
Najdemo ga na skalah in suhozidih, saj ima rada apnenčasto podlago. V suhem stanju se listi zvijejo. |
   |
navadni jelovec
Abietinella abietina
pacipresniki
Thuidiaceae
Raste predvsem na negnojenih traviščih. Ime ima po obliki stebla z vejicami, ki spominjajo na drevesce jelke. Našla sem ga na južnem travnatem pobočju. |
   |
navidezni steblek
Pseudoscleropodium purum
čaškovci
Brachytheciaceae
Precej pogosta vrsta, ki uspeva na senčnih in vlažnih mestih, predvsem na tleh ali na odmrlih deblih in štorih, redkeje pri dnu drevesnih debel. |
  |
čvrsti gladinar
Hygroamblystegium tenax
sl. ime družine neznano
Amblystegiaceae
Rasel je v potoku na skalah, ki so lahko suhe ali pa jih preliva voda. |
   |
sl. ime neznano
Rhynchostegium riparioides
čaškovci
Brachytheciaceae
Našla sem ga v dolini Grohat. Večinoma ga je oblivala voda hudourniškega potoka. |
   |
drevesničar
Climacium dendroides
sl. ime družine neznano
Climaciaceae
Ta zanimivi mah sem našla na robu gozda na južnem pobočju pri Slevu. Ima značilno obliko miniaturnega drevesca. |
    |
navadna kodranka
Ulota crispa
ježevci
Orthotrichaceae
Je kar pogost mah, ki raste v blazinicah na deblih dreves. |
  |
vrčasti kapičnik
Pogonatum urnigerum
mnogodlačnice
Polytrichaceae
Redkejša vrsta mahu, našla sem ga na gozdnih tleh na južnem pobočju. |
   |
nepravilni/dolgopecljati ježevec
Orthotrichum anomalum
ježevci
Orthotrichaceae
Ta droben mah tvori blazinice na apnenčastih skalah, našla sem ga na južnem pobočju. |
    |
zelena bisernica
Weissia controversa
bradnice
Pottiaceae
Je kar pogost mah, ki raste v majhnih blazinicah na zemlji in mnogih drugih rastiščih. |
  |
plazeči površinar
Amblystegium serpens
sl. ime družine neznano
Amblystegiaceae
Raste na senčnih mestih, ponekod uspeva celo pod vodo. |
  |
pravi pasjedlak/pazobničar
Anomodon viticulosus
vitičarji
Anomodontaceae
Najpogosteje ga najdemo na rahlo senčnih, ne preveč vlažnih območjih. Značilen je za apnenčasto podlago in dolomitna pobočja v nižinah. Pogost je tudi na dnu debel starih dreves, sploh brestov in jesenov. Preprogasto razrast lahko ustvari tudi na drevesnih koreninah, ki so rahlo zasute z zemljo. |
   |
suličar
Calliergonella cuspidata
sl. ime družine neznano
Pylaisiaceae
Opazila sem ga v jarkih v dolini Korošice. Tam je precej razširjena vrsta mahu. Sicer ima rad svetla rastišča. |
    |
drevce
Thamnobryum alopecurum
drežniki
Neckeraceae
Prepoznaven je po črnikastem, 'golem' primarnem steblu, iz katerega na vrhu nesimetrično poganjajo vejice, podobne krošnji drevesca. Opazila sem ga v dolini Potok (Grohat) na brežinah ob gozdni cesti. |
    |
klasovec/Schreberjev škatličar
Fissidens taxifolius
sl. ime družine neznano
Fissidentaceae
Pogost na ilovnatih tleh. Njegovi listi nimajo obrobe iz dolgih ozkih celic, srednja žila pa na koncu vejice izstopa. |
  |
pordečeli navpičnik
Orthothecium rufescens
sl. ime družine neznano
Plagiotheciaceae
Njegovi listi so štrleči in zašiljeni, pogosto rdeče ali oranžno obarvani. Poganjki so redko razvejani. Kapsule so redke. Rad ima pokončne, a vlažne bazične skale (apnenec), na primer v dolini Grohat (Potok). |
  |
močvirski škatličar
Encalypta streptocarpa
sl. ime družine neznano
Encalyptaceae
Redko proizvaja kapsule/pušice. Zato potrebuje 'rezerven' mehanizem širjenja: včasih boste naleteli na rastline, ki so videti, kot da so okužene z majhno, svetlo oranžno glivo, vendar so podolgovate, večcelične strukture pravzaprav geme, ki se nahajajo v pazduhah listov. To vrsto sem našla že leta 2008 na južnem pobočju (s kapsulami) in 2010 ter 2025 v dolini Grohat (Potok) z gemami. |
     |
srpasti bradatec
Seligeria irrigata
sl. ime družine neznano
Seligeriaceae
Naši briologi so izjemno bogata nahajališča redke vrste odkrili vzdolž Korošaških slapov leta 2022. Izjemno droben listnati mah raste samo na skalah, preko katerih venomer mezi voda in ustvarja sigaste obloge. Sinonim: Seligeria trifaria var. irrigata. Listi so ozki, dolgi le okoli 5 mm, pogosto temne barve; sete s pušicami so visoke do 12 mm. Pokrov pušic je rdečkaste barve. |
   |
zeleni žužnjak
Buxbaumia viridis
sl. ime družine neznano
Buxbaumiaceae
Nenavaden mah, pri katerem je glavni fotosintezni organ približno 5-8 mm velika zelena pušica, ki zraste na kratki rjavi seti (stebelcu). Raste na trhlih in zelo vlažnih smrekovih štorih ter podrtih smrekovih deblih z že zelo razkrojenim lesom. Listnatega dela mahu praktično nikoli ne vidimo. To vrsto so našli ob potoku Korošak. (Opis povzet po: https://mahovi.splet.arnes.si/buxbaumia-viridis/) |
  |
navadni smrekovec
Palustriella commutata
sl. ime družine neznano
Amblystegiaceae
Ta vrsta se naseljuje na skale, preko katerih teče voda. Sinonim: Cratoneuron commutatum. |
     |
topolov čašek
Sciuro-hypnum populeum
čaškovci
Brachytheciaceae
Je pogosto spregledan mah; vitkejši je od svojih običajnih sorodnikov. Lažje ga je opaziti v času zrelih kapsul. Ima dolge in ozke liste z iztegnjeno konico, zaradi česar so njegovi poganjki na terenu videti precej tanki. Sinonim: Brachythecium populeum. |
 |
vilčarka
Dicranella varia
krivenčniki
Dicranaceae
Nežen mah pogosto raste v skalnih razpokah. Našla sem ga v dolini Grohat. |
  |
pritlikavi kapičnik
Pogonatum aloides
mnogodlačnice
Polytrichaceae
Nizek mah na goli kisli prsti, kjer raste, tvori značilno, trajno zeleno predkal, ki spominja na alge. Je dvodomen, na slikah vidimo moške rastline, ki so rdečkasto obarvane. Našla sem jih v dolini Grohat. |
  |
žametasti čaškar
Brachytheciastrum velutinum
čaškovci
Brachytheciaceae
Gametofit (spolna generacija) se gosto razrašča po podlagi, pogosto se neenakomerno razveja, stranske "vejice" so polegle ali štrleče. Sporofiti izraščajo obstransko na stebelcih. Seta (pecelj sporofita) je rjava, raskava ali hrapava, do 1.5 cm dolga, na vrhu s kapsulo (pušica), ki je podolgasto jajčasta, ukrivljena, do 1.5 mm velika. (Opis povzet po https://www.urbanatura.si/vsebina/3953.) |
 |
veliki drežnik
Alleniella complanata
drežniki
Neckeraceae
Stebelca so pernato razvejana, na konceh vodoravno štrleča, gosto porasla z luskastimi lističi in okrog 5 mm široka. Lističi so premenjalno razvrščeni, navidezno plosko v isti ravnini, delno se prekrivajo, so jajčasti, na vrhu koničasti in gladki (brez prečnih gub), bleščeči. Našla sem ga pod Slevom, visel je z drevesa. Od daleč spominja na sorodni kodrasti drežnik, ki ima izrazito prečno nagubane liste. (Opis povzet po https://www.urbanatura.si/vsebina/3103/Veliki-dreznik) |
   |
tankostebelni pazobničar
Pseudanomodon attenuatus
vitičarji
Anomodontaceae
Gametofit (spolna generacija) se gosto razrašča po podlagi. Glavna (spodnja) stebelca so večinoma polegla in plazeča, stranska stebelca so pokončna, pernato ali vilasto razvejana, nameščena v več plasteh, poleg enostransko olistanih, šopastih stebelc se pojavljajo tudi številna tanka (bičasta) stebelca z drobnimi lističi. Sporofit (nespolna generacija) se nahaja na rdečkastem, do 1 cm dolgem peclju (seta), ki ima na vrhu pokončno, valjasto, rahlo ukrivljeno pušico (kapsulo). Našla sem ga v listnatem gozdu pri zaselku Slevo, v suhem stanju. (Opis povzet po https://www.urbanatura.si/vsebina/3127/Tankostebelni-pazobnicar-) |
  |
| Jetrenjaki |
navadni veliki jetrenjak
Conocephalum conicum s.l.
koničnikovke
Conocephalaceae
Rasel je na severnem vznožju oz. pobočju na skalah. S.l. pomeni vrsto v širšem smislu. |
   |
kačjekoži veliki jetrenjak
Conocephalum salebrosum
koničnikovke
Conocephalaceae
Tudi ta vrsta ima rada skalovja na senčnih legah, a ne premokra. Podobna je prejšnjemu, šele pred nekaj leti so jo ločili kot samostojno vrsto. Ima bolj izraženo mrežo med celicami steljke, medtem ko ima C. conicum bolj izrazite izboklinice zračnih komor, manj izrazito mrežo in večje steljke. Seveda je med njima še več razlik, ki pa jih laik težko opazi. |
  |
studenčni jetrenjak
Marchantia polymorpha
jetrenjakovke
Marchantiaceae
Najdete ga na mokrih terenih severnega pobočja, kjer je obilo potočkov. Na prvih dveh slikah so vidni dežnikasti moški gametofori, na tretji pa ženski gametofori. |
   |
jetrenjak
Marchantia quadrata
jetrenjakovke
Marchantiaceae
Našla sem ga na mokrih skalah ob poti na severnm pobočju in na mokrotnem terenu nad Klemenčevim. |
   |
oddvojena trakavka
Metzgeria conjugata
trakavke
Metzgeriaceae
Poganjki so široki okoli 1 mm, cela blazinica na desni sliki ima premer okoli 3 cm. Večji mah na sliki je kapičar. Zelo podoben jetrenjak je Metzgeria furcata, ki pa ne raste na tleh ampak na deblih. Ta je rasel pri vznožju drevesa. |
   |
navadna trakavka
Metzgeria furcata
trakavke
Metzgeriaceae
To je enostaven steljkast jetrenjak. Trakasti poganjki, ki so vilasto razvejeni, so običajno zelo gosto prepleteni in lahko prekrivajo veliko površino drevesnega lubja. V dolini Potok (Grohat) je na drevesih zelo pogost. |
   |
vilasta luskavka
Frullania dilatata
luskavke
Frullaniaceae
Krasi debla dreves. Zelo droben jetrenjak včasih izgleda kot čipka. |
  |
ploska strgalnica
Radula complanata
strgalnice
Radulaceae
Na drevesnih deblih dela svetlozelene prevleke. Njegovi listki so zelo drobni. |
  |
trokrpi bičnik
Bazzania trilobata
luskavnice
Lepidoziaceae
Listnati jetrenjak, pogost na vlažnih gozdnih tleh. |
   |
raznolistna operjenka
Lophocolea heterophylla
operjenke
Lophocoleaceae
Listnati jetrenjak, precej redek, opazila sem ga na trhlem deblu. |
  |
drobna perolistka
Plagiochila porelloides
perolistovke
Plagiochilaceae
Listnati jetrenjak, še kar pogost, ima liste, ki so približno tako dolgi kot široki. Opazila sem ga večkrat med drugimi mahovi, na prvi sliki je skupaj z jetrenjakom Conocephalum conicum. |
    |
sršajevolika perolistka
Plagiochila asplenioides
perolistovke
Plagiochilaceae
Listnati jetrenjak, podoben prejšnjemu, a je večji in ima liste, ki so daljši kot široki. |
 |
sl. ime neznano
Apopellia endiviifolia
pelijevke
Pelliaceae
Redkejši jetrenjak, opažen ob cesti na severnem pobočju, kjer je dovolj vlage. Več ga je v dolini Grohat. |
    |
ploskolistna drevnica
Porella platyphylla
drevnice
Porellaceae
Jetrenjak je rasel v gozdu na pobočju nad Slevom. |
    |
sl. ime neznano
Diplophyllum albicans
ostničevke
Scapaniaceae
Izredno droben listnati jetrenjak je rasel na zemljini ob gozdni cesti na vzhodnem pobočju. Prisoten je na kislih tleh in zelo variabilen. |
   |
jetrenjak (listnati)
Jungermannia atrovirens
sl. ime družine neznano
Jungermanniaceae
Je listnat jetrenjak in edini pogost član rodu, ki ima raje apnenec in druge bazične kamnine. Na vlažnem apnencu v bližini potokov ali na aktivno odlagajočem se lehnjaku je lahko J. atrovirens obilen in je značilne temno zelene barve. Težko ga je opaziti, saj ima okrogle lističe velike samo okoli 1 mm. Našla sem ga v dolini Grohat. |
  |
jetrenjak (listnati)
Solenostoma gracillimum
sl. ime družine neznano
Solenostomataceae
Je zelo droben listnat jetrenjak. Vrsta je precej raznolika, včasih se listi obarvajo rdečkasto. Raste na tleh ob poteh. Tudi ta je opažen v dolini Grohat. |
  |
jetrenjak
Mesoptychia cf. badensis
sl. ime družine neznano
Jungermanniaceae
Listi so zelo drobni, vrsto je težko zanesljivo določiti. Tudi ta je opažen v dolini Grohat. "cf." pomeni, da je potrebno določitev ponovno preveriti z boljšim vzorcem in seveda pod mikroskopom. |
 |
idrijski Mannov jetrenjak
Mannia triandra
ajtonijevke
Aytoniaceae
Je zelo majhen enoletni kompleksni steljkasti jetrenjak s statusom vrste Natura 2000. Steljka je široka do 3 mm in na zgornji strani temno zele barve. Spomladi se na njej razvijejo drobni (1-2 mm), polkrožni kratkopecljati dežnički (arhegoniofori), ki so značilno svetlo zelene barve in posutri z drobnimi svetlimi pikami. Običajno se na spodnji strani vsakega od njih razvijejo po trije kroglasti sporofiti. Tipična rastišča idrijskega Mannovega jetrenjaka so na dolomitni podlagi. Običajno v okolici uspevata rdeči bor in spomladanska resa ter druge termofilne in svetloljubne rastline. Jetrenjak za rast potrebuje vlažno, skrito mesto pod kakšno skalo, korenino ali rastlinsko zaveso. Sredi marca sem ta jetrenjak našla ob poti mimo pašnikov nad Klemenčevim. (Opis povzet po https://mahovi.splet.arnes.si/mannia-triandra/) |
   |
navadna polobelnica
Reboulia hemisphaerica
ajtonijevke
Aytoniaceae
Tudi ta jetrenjak je zelo majhen, raste na senčnih, vlažnih rastiščih in je dokaj redek. Našla sem ga v dolini Grohat. Krpe steljk so podolgaste (2-4 cm), črnikasto rdeče ali škrlatno obrobljene. Nosilci ženskih gametangijev so dežnikasti, dolgopecljati, ob zrelosti se zaobljen dežniček razpre v 4 ali več segmentov, po spodnji strani z gobastim tkivom, na vrhu z zračnimi luknjicami. Sporogon (trosonosni organ) se razvije na spodnji strani ženskih "dežničkov" in je kratek, z okroglasto, temno pušico. https://www.urbanatura.si/vsebina/1265/Navadna-polobelnica-) |
    |
| |
|
* podatki:
ime vrste
znanstveno ime
družina
zn. ime družine |
|
